Alenka Švab in Nataša Zavrl sta se v svojih študijah zadržali pri tako imenovanem novem očetovstvu, novem materinstvu in odgovornem starševstvu. Današnji oče je soočen z veliko večjimi zahtevami za vključevanje v družino in pri delitvi dela v družini, ne glede na to ali sta zaposlena oba starša ali samo oče ali samo mati. Ženske v vsakem primeru pričakujejo od moških odgovornejšo vlogo pri skrbi za vsakdanje življenje družine, zlasti pri skrbi za otroke. Od današnjega očeta se pričakuje mnogo več. Princip enakopravnosti obeh spolov ali enakih možnosti za oba spola se najprej preizkusi prav v tej vsakdanji praksi, znotraj družine in pri vsakodnevnih opravilih. Tu gre za medsebojne odnose dveh odraslih in ženske so manj tolerantne do neenakosti, do nepravične razdelitve opravil med zakoncema ali skupno živečimi, kot je bilo to značilno v strogo patriarhalni družbi. Še vedno se glorificira in mistificira materinstvo, vendar pa se kar precej moških zaveda lastne vloge očetovstva (od tod tudi nastanek gibanja očetov in njihovo združevanje v društva) in vključevanje v različne aktivnosti, ki so še do pred kratkim veljale za izrazito »ženska opravila«.
Vendar pa očetovstva ne dojemamo zgolj kot nekaj funkcionalnega, torej z vidika, kaj vse oče naredi, temveč je bolj pomembna čustvena komponenta očetovstva. Ali se je ta tudi spremenila in kakšen odnos imajo otroci do svojih očetov? Ali gre s za določene stereotipe, kjer je oče potreben šele, ko otrok dopolni tretje leto (Benjamin Spock), ali ko ga je treba strogo prijeti, ga morda vpeljati v svet seksualnosti, ga naučiti »moškosti« itd.
