Protest žensk ob novi potezi OZN

Takole so protestirale ženske ob novi potezi OZN, kjer so inavgurirali MASKOTO ženske, ki naj predstavlja ženske. Nastal je pravi upor vseh uslužbencev OZN zaradi virtualne ženske, le-ta je sploh edina maskota za katerikoli problem, ki ga nagovarjajo ali obravnavajo Združeni narodi. Ženske so obrnile hrbet. Več v videu.

https://www.facebook.com/womenability/?hc_ref=NEWSFEED

Poznavanje stereotipov o moških v šolskih programih

Danes nas je prijetno presenetil članek v Sobotni prilogi Dnevnika Objektiv o Avstraliji in njeni uvedbi tečaja o enakosti spolov. Tam os zaradi dejstva, da je vsak dan ena žrtev, kjer so zaradi tega, ker vsak dan ena ženska umre kot žrtev družinskega nasilja, uvedli od vrtca pa do srednje šole po vertikali učenje o stereotipih o moških, s čimer želijo vplivati na novo kulturo med spoloma, na dvig zavesti o ženskah in moških in njihovi enakopravnosti. Pri tem se nam zdi najbolj pomembno dejstvo, da se ministrstvo za šolstvo zaveda povezanosti izobraževanja, dvigovanja kulture o strpnosti, dvigovanja splošne kulture kot ene od oblik boja prosti nasilju nad ženskami.

Naš projekt je bil namenjen ne le igrivemu in zabavnemu spoznavanju stereotipnih obrazcev, ki prežemajo naše medije, temveč se skuša spopasti na konkretnem polju s povečanimi pojavi nasilja nad ženskami. Bodisi mladimi, bodisi na cesti bodisi v družinskem življenju. Vsako malo bolj poglobljeno pisanje, govorjenje in obveščanje o tem pripomore k postopnemu ozaveščanju.

Projekt M/Ž KLIŠEJI se izteka

»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo poglede avtorja/avtorice.«

Projekt M/Ž klišeji se končuje. Skozi nekja mesecev smo ekipa umetnic, oblikovalk in sociologinj prodirale na teren samoumevnosti stereotipa pri obravnavah spola in spolnih razlik. Ni nam bilo lahko. Časi so takšni, ko se pojavljajo različne nestrpnosti in sovraštva, ki nastajajo na podlagi prevzetih klišejev do moških in žensk. Časi so takšni, da današnjim mladim dekletom ni več podarjeno vedenje o njihovih pravicah, da vse, kar je bilo nekoč izborjeno, se počasi kruši, izničujejo in tudi one same se bodo morale boriti tako kot njihove mame, za priznanje pravic spola, za prenehanje poniževanja in zaničevanja.

Projekt je tako na vizualni kot tud na osveščevalni ravni problematiziral uporabo spolnih razlik, hkrati pa je kritično prevetril določene metode, kjer stereotip postaja praksa, kjer ni več nobene kritičnosti. Sezamovke smo se borile proti samoumevnosti, ki se tako rada vcepi v zavest, ki lahko pripelje tudi do škodljivih ravnanj, zlasti tistih, ki te vzorce zlahka uporabljajo.

Zaradi naraščajočih negativnih pojavov v družbi smo želele opozoriti, da je potrebno dati več poudarka na izobraževanju, usposabljanju, na delu z mladimi.  Zato smo se odločili, da je skupina umetnikov, oblikovalcev, socialnih pedagogov in sociologov na vrsti delavnic in na končni razstavi spodbudila skupine mladih v starosti od 15 do 18 let, da so zbirali in predstavili žensko – moške slogane, zakoreninjene v njihovi okolici, v medijih, ki jih prebirajo, v vsakdanjem življenju, kjer opažajo določene vzorce vedenja do žensk in do moških. Naš cilj je bil, da jih spodbudimo k spopadanju s temi vzorci, četudi jih srečujejo v družini, med prijatelji ali so imeli celo sami o tem že privzeto mnenje, svoje lastne poglede. Vse to bomo skušali vizualizirati in prenesti na tiste vrste obveščanja, ki lahko vplivajo na druge mlade, na njihove vrstnike, da premislijo o svojih klišejskih ravnanjih. Ob delavnicah smo gledali tudi filme na to vsebino, se pozabavali z modo, ustvarjali na različnih delavnicah ročnih spretnosti, kjer smo zamenjali vloge, kjer so fantje delali zgolj tim »ženska opravila« in dekleta »tim. moška«. Za vse udeležence je bil projekt zabaven. Nismo pa želeli ostati le znotraj štirih sten, šli smo tudi na več najbolj obiskanih lokalov od lokalov na Petkovškovem nabrežju, do lokalov na Bregu, do lokalov na Novem trgu in v soseskah kot je Dravlje in Celovški dvoru, kjer smo razdelili prtičke za pod skodelice in kjer smo se pogovarjali z lastniki lokalov in gosti, ki so prebirali sporočila. Bila je to nova izkušnja in zanimiva interakcija.

Projekt podpira MDDSZ,

MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo poglede avtorja/avtorice.

Kaj pravi najnovejša literatura o ž-m klišejih?

http://www.nybooks.com/articles/2016/08/18/hot-sex-young-girls/?utm_medium=email&utm_campaign=NYR%20Girls%20wildlife%20fashion%20science&utm_content=NYR%20Girls

Dve novi knjigi, ki govorita o ameriških dekletih. Avtorica Nancy Joe Sales je naredila več kot 200 intervjujev z mladimi dekleti in ugotovila, da so mlada dekleta danes prek kulture socialnih medijev izjemno izpostavljena seksizmu in hiperseksualnosti. Čeprav zgleda, kot da so ameriška dekleta najbolj privilegirana in najbolj uspešna na svetu, se prav po zaslugi nekajurne vsakodnevne izpostavljenosti socialnim medijem soočajo z on-line grozečo kulturo, kjer so one seksualni objekt. In so prav pred tovrstnimi zlorabami nebogljene, mogoče celo bolj nebogljene kot njihove matere pred 30-imi leti.Predvsem zaradi izpostavljenosti mizogenim šalam, pornografskim podobam in grozečim izjavam o njih sami, ki jim rušijo samopodobo in samospoštovanje.

Če vas ta uvod zamika, si preberite zgornjo kolumno iz New York Review of Books.

Prijatelji po svetu

Tole nam pošiljajo prijatelji, ki so v svetu, torej nekaj globokoumnih od drugod:

Evo, se ena za na prticek "Moja soproga spada v mojo kuhinjo" http://www.rtvslo.si/svet/nigerijski-predsednik-buhari-moja-zena-spada-v-mojo-kuhinjo/405235

Petkova delavnica

Na petkovi delavnici izdelave značk smo se zabavali ob zabavnem komentiranju moško-ženskih vlog. Seveda da smo imele ženske težave s tehničnimi zadevami in smo ugotovile, kako so moški bolj spretni od nas in tako potrdili, da nekateri stereotipi le niso čisto iz trte zviti. Sodelovali so mladi iz BIC, Živilska šola in več mladih iz MPM.

KAKO se spopadajo z M/Ž stereotipi v Indiji

Ne gre le za stereotipe, gre za obliko, za sprejete vzorce, tradicionalno razumevanje vlog, kaj smejo ženske in kaj moški. Tradicionalno se ujame še v lovke razrednega in religioznega in od tu skoraj ni videti izhoda. Pa vendar ta filmček prikazuje, kako se mlade ženske, Muslimanke, borijo za svojo neodvisnost, samostojnost in kako one razbijajo stereotipe o normalni delitvi vlog med moškim in žensko.
https://www.facebook.com/womenability/?hc_ref=NEWSFEED&fref=nf

Še nekaj bistroumnih stereotipov danes

Še nekaj bistroumnih stereotipov danes, ki smo jih našli v različnih časopisih in ki nam že nekaj časa dvigujejo pritisk.

"Ženski sadeži morajo biti mehki, moški so slajši trdi.
Ženska parkirišča
Privlačne v telovadnici

Ženska znanost

Postala je vzorna mama in gospodinja.

Moška naj naredita red.

Moški si želijo zrezke, ženske pa torte.

Fantje so poprijeli za fitnes naprave, dekleta pa so bolj trenirala z jeziki"

Kako napredujemo pri M/Ž vlogah v družini, v delitvi del, v vzgoji za enake možnosti?

Alenka Švab in Nataša Zavrl sta se v svojih študijah zadržali pri tako imenovanem novem očetovstvu, novem materinstvu in odgovornem starševstvu. Današnji oče je soočen z veliko večjimi zahtevami za vključevanje v družino in pri delitvi dela v družini, ne glede na to ali sta zaposlena oba starša ali samo oče ali samo mati. Ženske v vsakem primeru pričakujejo od moških odgovornejšo vlogo pri skrbi za vsakdanje življenje družine, zlasti pri skrbi za otroke. Od današnjega očeta se pričakuje mnogo več. Princip enakopravnosti obeh spolov ali enakih možnosti za oba spola se najprej preizkusi prav v tej vsakdanji praksi, znotraj družine in pri vsakodnevnih opravilih. Tu gre za medsebojne odnose dveh odraslih in ženske so manj tolerantne do neenakosti, do nepravične razdelitve opravil med zakoncema ali skupno živečimi, kot je bilo to značilno v strogo patriarhalni družbi. Še vedno se glorificira in mistificira materinstvo, vendar pa se kar precej moških zaveda lastne vloge očetovstva (od tod tudi nastanek gibanja očetov in njihovo združevanje v društva) in vključevanje v različne aktivnosti, ki so še do pred kratkim veljale za izrazito »ženska opravila«.

Vendar pa očetovstva ne dojemamo zgolj kot nekaj funkcionalnega, torej z vidika, kaj vse oče naredi, temveč je bolj pomembna čustvena komponenta očetovstva. Ali se je ta tudi spremenila in kakšen odnos imajo otroci do svojih očetov? Ali gre s za določene stereotipe, kjer je oče potreben šele, ko otrok dopolni tretje leto (Benjamin Spock), ali ko ga je treba strogo prijeti, ga morda vpeljati v svet seksualnosti, ga naučiti »moškosti« itd.

Zakaj so ženske še vedno objekt?

Biti lepa" je v teh časih velik diktat. Kot da je edini užitek današnjega sveta v tem, kar je vidno navzven, v podobi, v opredmetenju. Primerjava dekleta, žensk in avta kot igračke za moške je sicer resda dolgoletna fantazma moškjega sveta, ki se je najbolj izkazovala na avtomobilskih sejmih, kjer so lepotice igrale vlogo avta.

Še večji diktat današnjega časa je "Biti vedno lepa in zraven še uspešna v službi". Gre za premik od hedonizma, uživanja življenja, v iskanje uspešnosti v službi. Te pa so še zmeraj slabše plačane od moških, ženske, kljub boljši izobraženosti ali izobrazbeni stopnji zasedajo slabša delovna mesta, več je tudi brezposlenih in več kot 70% jih živi v enostarševskih družinah. Kar pomeniu, da ženske prevzemajo tisto nevidno manj priznano in družbeno manj opevano stvarnost, kjer se ženski pripiše skrbstveno delo.

Problem pripisovanja vlog ali diktat nekihzunanjih zahtev, kakšna mora biti sodobna ženska, je izvor vrste frustracij, nevroz in težav žensk, ki ne zmorejo več toliko vlog, ki ne zmorejo več domačega neplačanega dela in opravljanja perfektnega gospodinjstva. Ženske se počutijo vse bolj utrujene, ne počutijo se dobro, podredijo se temu pritisku. Ženske razvijajo nekakšne modele hiper odgovornosti, individualnosti in s tem osamljenosti. Na eni strani odrkivajo same sebe, na drugi pa se čutijo eksistenčno utrujene (zlasti matere samohranilke)

Današnja ženska si želi trenutka novega ravnotežja med tem, koliko skrbi za druge in koliko drugi skrbijo zanjo. Hoče čas zase in brez plenov, ne želi živeti pod stalnim pritiskom hitenja, želi si, da se za trenutek laho oddahne. Želi se smejati, vendar ne slabim šalam na svoj račun in na račun "blondink". Ne želi si postati moški, da bi se osvobodila ali emancipirala, temveč želi ponovno premisliti svoj spol po koščkih in sestavljeno v celoto, brez diktatov, in se relizirati kot ženska.

"