Označevanje stranišč

Kako se vam zdi pomembno označevanje na straniščih? Npr. zdaj so v nekaterih deželah že odprli možnost za označitev transgender, tretji spol na vratih? Torej, kakor vam drago, ali pa nova zmeda na transportni liniji....nikoli ne veš, ali si prišel prav ali ne.

Kaj pravi najnovejša literatura o ž-m klišejih?

http://www.nybooks.com/articles/2016/08/18/hot-sex-young-girls/?utm_medium=email&utm_campaign=NYR%20Girls%20wildlife%20fashion%20science&utm_content=NYR%20Girls

Dve novi knjigi, ki govorita o ameriških dekletih. Avtorica Nancy Joe Sales je naredila več kot 200 intervjujev z mladimi dekleti in ugotovila, da so mlada dekleta danes prek kulture socialnih medijev izjemno izpostavljena seksizmu in hiperseksualnosti. Čeprav zgleda, kot da so ameriška dekleta najbolj privilegirana in najbolj uspešna na svetu, se prav po zaslugi nekajurne vsakodnevne izpostavljenosti socialnim medijem soočajo z on-line grozečo kulturo, kjer so one seksualni objekt. In so prav pred tovrstnimi zlorabami nebogljene, mogoče celo bolj nebogljene kot njihove matere pred 30-imi leti.Predvsem zaradi izpostavljenosti mizogenim šalam, pornografskim podobam in grozečim izjavam o njih sami, ki jim rušijo samopodobo in samospoštovanje.

Če vas ta uvod zamika, si preberite zgornjo kolumno iz New York Review of Books.

Prijatelji po svetu

Tole nam pošiljajo prijatelji, ki so v svetu, torej nekaj globokoumnih od drugod:

Evo, se ena za na prticek "Moja soproga spada v mojo kuhinjo" http://www.rtvslo.si/svet/nigerijski-predsednik-buhari-moja-zena-spada-v-mojo-kuhinjo/405235

Petkova delavnica

Na petkovi delavnici izdelave značk smo se zabavali ob zabavnem komentiranju moško-ženskih vlog. Seveda da smo imele ženske težave s tehničnimi zadevami in smo ugotovile, kako so moški bolj spretni od nas in tako potrdili, da nekateri stereotipi le niso čisto iz trte zviti. Sodelovali so mladi iz BIC, Živilska šola in več mladih iz MPM.

Pravica

Včasih so take izjave, kot jih je imela včeraj Angelca Likovič, prav dobrodošle, saj razvnamejo vsakogar. Tako so se danes celo moški novinarji iz radijske hiše RTV SLO oglasili proti njenim stališčem v zvezi s splavom. Če so mislili (tudi na TV SLO, ki zagovarja pro life stališča in jih tudi favorizira), da se jim bo izšla kampanja proti splavu tako, kot se jim je izšlo Tea party Primčevo gibanje Za otroke gre, so se hudo zmotili. Prav tu si bodo polomili zobe. In mlade ženske, ne dopustite, da vam slučajno v 21. stoletju nekdo vzame vašo svobodno pravico, da odločate o sebi, o svojem telesu in o pravici rojstva. Tako kot tudi ne o kontracepciji etc. Res je, določene pravice so se z neoliberalizmom že izgubile, npr. povozili so nas pri pokojninskem sistemu in povozili so nas pri različnih pravicah iz družinskih in socialnih razmerij.

KAKO se spopadajo z M/Ž stereotipi v Indiji

Ne gre le za stereotipe, gre za obliko, za sprejete vzorce, tradicionalno razumevanje vlog, kaj smejo ženske in kaj moški. Tradicionalno se ujame še v lovke razrednega in religioznega in od tu skoraj ni videti izhoda. Pa vendar ta filmček prikazuje, kako se mlade ženske, Muslimanke, borijo za svojo neodvisnost, samostojnost in kako one razbijajo stereotipe o normalni delitvi vlog med moškim in žensko.
https://www.facebook.com/womenability/?hc_ref=NEWSFEED&fref=nf

Priporočamo

http://aleksandrasaskagruden.blogspot.si/2016/10/vedute-casa-razstava-in-performans-v_11.html?sp

Kaj ovira ženske za vstop v podjetništvo?

Povezane in uspešne, Ekonomski potencial žensk v Sloveniji, september 2016

Marta Turk: Žensko podjetništvo je priložnost za družbo

str.10-11

Kaj ovira ženske za vstop v podjetništvo:

1. velika delovna obremenitev in dvojna vloga v službi in doma

2. premalo samozavesti in zamozaupanja

3. pomanjkanje socialnega kapitala v poslovnem okolju in tudi domače podpore, nestimulativno šolsko okolje, ki bi promoviralo ženske kot voditeljice podjetij ali kot podjetnice ter stereotipi v družbi

4. izključenost iz tradicionalnih poslovnih mrež in manjše možnosti dostopa do informacij

5. strah pred tveganjem pri najemanju posojil in po drugi strani diskriminatoren odnos posojilodajalcev do ženskih podjetniških projektov

6. stereotipi v zvezi z ženskami v poslu, češ, da so "ženska podjetja" pravzaprav neke vrste ženski hobi oz. da gre za "prisilno podjetništvo" zaradi zagotavljanja preživetja in socialne varnosti.

Zakaj so ženske še vedno objekt?

Biti lepa" je v teh časih velik diktat. Kot da je edini užitek današnjega sveta v tem, kar je vidno navzven, v podobi, v opredmetenju. Primerjava dekleta, žensk in avta kot igračke za moške je sicer resda dolgoletna fantazma moškjega sveta, ki se je najbolj izkazovala na avtomobilskih sejmih, kjer so lepotice igrale vlogo avta.

Še večji diktat današnjega časa je "Biti vedno lepa in zraven še uspešna v službi". Gre za premik od hedonizma, uživanja življenja, v iskanje uspešnosti v službi. Te pa so še zmeraj slabše plačane od moških, ženske, kljub boljši izobraženosti ali izobrazbeni stopnji zasedajo slabša delovna mesta, več je tudi brezposlenih in več kot 70% jih živi v enostarševskih družinah. Kar pomeniu, da ženske prevzemajo tisto nevidno manj priznano in družbeno manj opevano stvarnost, kjer se ženski pripiše skrbstveno delo.

Problem pripisovanja vlog ali diktat nekihzunanjih zahtev, kakšna mora biti sodobna ženska, je izvor vrste frustracij, nevroz in težav žensk, ki ne zmorejo več toliko vlog, ki ne zmorejo več domačega neplačanega dela in opravljanja perfektnega gospodinjstva. Ženske se počutijo vse bolj utrujene, ne počutijo se dobro, podredijo se temu pritisku. Ženske razvijajo nekakšne modele hiper odgovornosti, individualnosti in s tem osamljenosti. Na eni strani odrkivajo same sebe, na drugi pa se čutijo eksistenčno utrujene (zlasti matere samohranilke)

Današnja ženska si želi trenutka novega ravnotežja med tem, koliko skrbi za druge in koliko drugi skrbijo zanjo. Hoče čas zase in brez plenov, ne želi živeti pod stalnim pritiskom hitenja, želi si, da se za trenutek laho oddahne. Želi se smejati, vendar ne slabim šalam na svoj račun in na račun "blondink". Ne želi si postati moški, da bi se osvobodila ali emancipirala, temveč želi ponovno premisliti svoj spol po koščkih in sestavljeno v celoto, brez diktatov, in se relizirati kot ženska.

"

Nekaj informacij za nazaj

25.5., 26.5. in 27. 5. 2016 od 12:00 - 13:30 dogajanja na temo M/Ž klišejev s poudarkom na enakost spolov/delavnice v MPM na Zaloški 55, mentorji in vodje delavnic: Maja Ramšak, Andrej Kurent, Bor Kirn in Leja Markelj:

1. Dijakinje so v začetku tedna dobile nalogo, da preberejo v naprej pripravljeno enostavno razlago pojmov (npr. kaj je biološki spol, kaj je družbeni spol, kaj je enakost/neenakost spolov, družbene vloge M/Ž ...). Poiskale naj bi vsaj 3 stereotipne izjave o moških in o ženskah v medijih (revijah, internet, časopis, reklame, v filmih/serijah (na TV-ju));

2. Skupina mladih iz BIC, Živilska šola in mentorji iz MPM so najprej debatirali o razumevanju vnaprej poslanih pojmov.

3. Potem je sledila predstavitev - na kateri bodo zanimivosti o vlogah M/Ž tako na političnem in gospodarskem področju, na področju izobraževanja, nasilja, glede odločanja, tudi vloge v družini ...

4. Nato smo spremljali zanimiv video o enakosti/neenakosti spolov.

5. Do konca tedna so zbirale citate iz različnih revij (Cosmopolitan, Ona, Omaplus, Naja, Jana etc, različni časopisi (Delo, Dnevnik ...) Nato je sledila delavnica, na kateri se je izdelal plakat z vsemi možnimi seksističnimi in mačističnimi izjavami, tudi stereotipi o Ž/M ("Bejba mora biti huda" in podobne).

6. Debata je potekala:

- o vlogah v njihovi družini;

- o vlogah v šoli (vloge dijakinj in dijakov);

- o homoseksualcih, transvestitih ...

- o njihovih občutenjih/mnenjih glede njihove vloge kot Ž;

7. Snemali smo različne izjave/mnenj o enakosti spolov

8. Na koncu pa opravile evalvacija na delavnico :)