Moj okras je mož

Moj okras je mož (Ona, 19.1.2016)

Jaz brez dvoma s svojim partnerjem živim avanturo. Zanj se uredim, kot sem se, ko sva se spoznavala, zapeljevala. Še vedno si želim biti tudi v spalnici zanj poželjiva (Onaplus 5.7.2016)

Doma pri pospravljanju bodi vedno urejena in v seksi oblačilih, sploh če je mož doma. (Ona 26.7. 2016)

 

Feminizem zadnjih 10 let kot da spi....Vendar ni vse tako rožnato, da bi lahko miroval. Pri pravicah žensk se vidi, da obstaja določena regresija. Če pa bi naštevali statistične podatke o pretepenih ženskah, o posiljenih ženskah, o množičnih posilstvih kot kriminalnem sredstvu poniževanja in podrejanja žensk, o žrtvah nasilja, o samohranilkah, o vsem neenakostim, ki smo jim priča v delovnem procesu, na delovnem mestu, potem bi videli, da je še kako potreben ta novi prebujeni feminizem. Pa vendar ženske same (primer revije Ona) zavzeto sprejemajo teze o svojem spolu, ki mora biti vedno na uporabo moškemu, tudi ko čisti tla ali stranišče, tudi ko kuha pečenko ali klobase za svojega partnerja, vedno mora biti zapeljiva. Dejstvo je, da so urednice One ženske in večina kolumnistk tudi. Toda to še ne pomeni, da bodo zastopale stališča spola, ne, v imenu novih uredniških politik bodo vzdrževale podobo žensk tako, da bodo časopisi polni reklam, ki bodo to žensko zasipale z imperativi, kakšna mora biti. Kakšno spodnje perilo si mora kupiti, katere kreme sodijo na njen obraz in s katerimi dišavami se mora odišaviti.Objavljali bodo slike fotomodelov in retuširali prej-potem ženske podobe. Ženske pa si bodo dopuščale, da sem jim vsiljuje ta nova podoba: Bodi lepa za vsako ceno. Češ saj svojo podobo si lahko z minimalnimi posegi izboljšaš in nekoga boš s tem osrečila. Ko je ta ženska še mlada, se da vse to narediti z minimalnimi posegi pri frizerju/frizerki, kozmetičnem salonu etc. Kasneje te retušira novodobni lepotni kirurg, ali pa to celo naredi njegov sin in mastno zaračuna.

Ko si ženska prilepi brke, nastane preobrat! Ko je v 19. stoletju obleka hlače tudi. Ko je začela voziti avto prav tako. Ko je šla prvič na volitve in ko se danes bojujejo za ohranitev pravice, da odloča o svojem telesu, o splavu.

Iz zgornjih citatov se da videti, kako se morajo ženske danes ponovno bojevati tudi za seksualno svobodo.Celo njihove mame so imele to svobodo. In zdi se, kot da se hčerkam godi slabše kot njihovim mamam.

Zakaj so ženske še vedno objekt?

Biti lepa" je v teh časih velik diktat. Kot da je edini užitek današnjega sveta v tem, kar je vidno navzven, v podobi, v opredmetenju. Primerjava dekleta, žensk in avta kot igračke za moške je sicer resda dolgoletna fantazma moškjega sveta, ki se je najbolj izkazovala na avtomobilskih sejmih, kjer so lepotice igrale vlogo avta.

Še večji diktat današnjega časa je "Biti vedno lepa in zraven še uspešna v službi". Gre za premik od hedonizma, uživanja življenja, v iskanje uspešnosti v službi. Te pa so še zmeraj slabše plačane od moških, ženske, kljub boljši izobraženosti ali izobrazbeni stopnji zasedajo slabša delovna mesta, več je tudi brezposlenih in več kot 70% jih živi v enostarševskih družinah. Kar pomeniu, da ženske prevzemajo tisto nevidno manj priznano in družbeno manj opevano stvarnost, kjer se ženski pripiše skrbstveno delo.

Problem pripisovanja vlog ali diktat nekihzunanjih zahtev, kakšna mora biti sodobna ženska, je izvor vrste frustracij, nevroz in težav žensk, ki ne zmorejo več toliko vlog, ki ne zmorejo več domačega neplačanega dela in opravljanja perfektnega gospodinjstva. Ženske se počutijo vse bolj utrujene, ne počutijo se dobro, podredijo se temu pritisku. Ženske razvijajo nekakšne modele hiper odgovornosti, individualnosti in s tem osamljenosti. Na eni strani odrkivajo same sebe, na drugi pa se čutijo eksistenčno utrujene (zlasti matere samohranilke)

Današnja ženska si želi trenutka novega ravnotežja med tem, koliko skrbi za druge in koliko drugi skrbijo zanjo. Hoče čas zase in brez plenov, ne želi živeti pod stalnim pritiskom hitenja, želi si, da se za trenutek laho oddahne. Želi se smejati, vendar ne slabim šalam na svoj račun in na račun "blondink". Ne želi si postati moški, da bi se osvobodila ali emancipirala, temveč želi ponovno premisliti svoj spol po koščkih in sestavljeno v celoto, brez diktatov, in se relizirati kot ženska.

"

Zakaj izbiramo citate?

Zato ker se ravno preko jezika vidi, kako se je znižala kultura v odnosu med moškim in žensko. Če analiziramo vrsto resnih časopisov in revij ali pa izjav ljudi na najbolj odgovornih mestih (med drugim se tudi nova ministrica za finance ob predstavitvi nagovarja v moškem spolu, ona je minister in ne ministrica) vidimo, da je v javni rabi ogromno nepravičnih in seksitičnih oznak predvsem žensk, ogromno poenostavitev in "večnih" resnic, s katerimi se morajo spopadati današnje mlade ženske in moški. Problem nastane, ko ni nikogar, ko bi se temu zoperstavljal in ko ni več želje, da bi se te večne resnice ovrglo. Uporaba moškega spola pri poklicih, pri prevzemanju določenih vlog v družbi, prevzemanju odgovornejših delivnih mest, kjer se zdi, kot da ne obstaja besed ženskega spola, je le vrh take ledene gore, ki izvira iz patriarhalnega obvladovanja življenja.In seveda, kjer je ženska objekt in ne subjekt.

Direktorica gospodinjstva

Še vedno, tudi v 21. stoletju gre za bistveno vprašanje neenakopravnosti odnosa med moškim in žensko: odpravo neplačanega gospodinjskega dela, gre za delitev dela v gospodinjstvu in gre za odpravo stereotipov o ženskih in moških poklicih, delu, sposobnosti, zmožnostih, nadarjenosti, gre za odpravo vzgojnih konceptov, ki sprejemajo ženske kot bolj gospodinjske in moške kot bolj šefovske. Ali je mati srečna, ker je tudi  direktorica gospodinjstva in ali je oče zadovoljen, ker je šef v službi? Ali se neenakopravnost začne v tem sprejemanju vlog?

Nekaj informacij za nazaj

25.5., 26.5. in 27. 5. 2016 od 12:00 - 13:30 dogajanja na temo M/Ž klišejev s poudarkom na enakost spolov/delavnice v MPM na Zaloški 55, mentorji in vodje delavnic: Maja Ramšak, Andrej Kurent, Bor Kirn in Leja Markelj:

1. Dijakinje so v začetku tedna dobile nalogo, da preberejo v naprej pripravljeno enostavno razlago pojmov (npr. kaj je biološki spol, kaj je družbeni spol, kaj je enakost/neenakost spolov, družbene vloge M/Ž ...). Poiskale naj bi vsaj 3 stereotipne izjave o moških in o ženskah v medijih (revijah, internet, časopis, reklame, v filmih/serijah (na TV-ju));

2. Skupina mladih iz BIC, Živilska šola in mentorji iz MPM so najprej debatirali o razumevanju vnaprej poslanih pojmov.

3. Potem je sledila predstavitev - na kateri bodo zanimivosti o vlogah M/Ž tako na političnem in gospodarskem področju, na področju izobraževanja, nasilja, glede odločanja, tudi vloge v družini ...

4. Nato smo spremljali zanimiv video o enakosti/neenakosti spolov.

5. Do konca tedna so zbirale citate iz različnih revij (Cosmopolitan, Ona, Omaplus, Naja, Jana etc, različni časopisi (Delo, Dnevnik ...) Nato je sledila delavnica, na kateri se je izdelal plakat z vsemi možnimi seksističnimi in mačističnimi izjavami, tudi stereotipi o Ž/M ("Bejba mora biti huda" in podobne).

6. Debata je potekala:

- o vlogah v njihovi družini;

- o vlogah v šoli (vloge dijakinj in dijakov);

- o homoseksualcih, transvestitih ...

- o njihovih občutenjih/mnenjih glede njihove vloge kot Ž;

7. Snemali smo različne izjave/mnenj o enakosti spolov

8. Na koncu pa opravile evalvacija na delavnico :)

Definicija Kaj so stereotipi/predsodki

Predsodki so nepreverjena in neutemeljena stališča do socialnih skupin. Kognitivna komponenta je sicer zelo močna, toda informacije so napačne. Sproža zelo močna čustva in je zelo odporno na spremembe, zlasti ker bi te rušile občutek lastne večvrednosti in privilegijev. Predsodki se nanašajo na pripadnike skupin, do katerih smo pozitivno ali negativno čustveno naravnani. Posameznika vrednotimo zgolj na podlagi njegove skupinske pripadnosti. Pogosto delujejo predsodki mimo zavedne kontrole. Prevzeti so avtomatično in glede na druga stališča razviti že zelo zgodaj. Predsodke imamo vsi, razlika je samo v tem, koliko se lastnih predsodkov zavedamo in kdo je žrtev le-teh. Prav tako je lahko žrtev predsodkov katerakoli družbena skupina in katerikoli vidik posameznikove identitete: spol in seksualne preference, videz, bolehanje, fizično stanje, poklic, hobiji.

Vir: Wikipedia

Javna občila citati

Javna občila, posebej še ženske revije, otroške revije, revije namenjene staršem in priročniki za starše stereotipno in klišejsko obravnavajo moško in žensko vlogo (»Dedec naj bo dedec!«« Ženska naj ostane predvsem ženska!«« Radi so glavni«, »Kot smo ugotovili, bodo fantje vedno ostali fantje«). Prav tako je polno nasvetov ženskam, kako naj bodo suhe (lepe, seksi, npr Revija Ona« Doma pri pospravljanju bodi vedno urejena in v seksi oblačilih, sploh če je mož doma!«) in kako naj se ličijo, oblačijo, da bodo pritegnile pozornost moških  (Onaplus,5.7.2016 »Jaz brez dvoma s svojim partnerjem živim avnaturo. Zanj se uredim, kot sem se, ko sva se spoznavala, zapeljevala. Še vedno si želim biti tudi v spalnici zanj poželjiva.«). Veliko ugotovitev se predstavlja kot znanstvena dognanja in se jih predstavlja kot večne resnice, ki se ne bodo nikoli spremenile. O drugih se govori, kot da so plod najnovejših odkritij, zadaj pa stoji plačana reklama določenega proizvajalca. Avtorice projekta M/Ž klišeji in njihove prijateljice že dalj časa zbirajo različne povede, citate v vseh teh revijah, pa tudi šolskih učbenikih. Vsi te slogani so lahko sami zase zelo zabavni. Smešni, ko pa jih zberemo v veliko zbirko, postanejo strašljivi.